Kulturni utrinki
Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.
Kulturni utrinki
Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.
Kulturni utrinki
Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...
Kulturni utrinki
Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.
Za življenje
O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.
Svetovalnica
Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.
Kmetijska oddaja
V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste prisluhnili Lindi Ronstadt in Aleksandru Mežku.
0:00:57 NEW SWING QUARTET - SREČNO POT MORNARJI
0:04:55 MERI CETINIĆ - LASTAVICA
0:09:02 ROY ORBISON - PRETTY WOMAN
0:11:56 MAJDA SEPE & BELE VRANE - LONEC BREZ MEDU
0:16:01 MATIA BAZAR - SOLO TU
0:19:27 ANEKA - JAPANESE BOY
0:23:52 IVO MOJZER - EZL-EK
0:26:37 Vicky Leandros - Comme Je Suis
0:30:44 ABBA - HASTA MANANA
0:33:49 ALFI NIPIČ - NAJ BO
0:36:36 Lolita - Seemann, deine Heimat ist das Meer
0:39:58 KELLY FAMILY - AN ANGEL
0:43:36 BRATJE BOŠTJANČIČ - SIVI ZIDOVI STAREGA MESTA
0:45:48 Tereza Kesovija - Tvoj glas
0:49:30 Linda Ronstadt - Its So Easy
0:52:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZALJUBITI SE JE RES LAHKO
0:55:04 TONY RENIS - NON MI DIRE MAI GOODBYE
0:58:51 DINAH WASHINGTON - WHAT A DIFF`RENCE A DAY MADE
1:01:18 NADA LADIČ - TO SMO MI
1:05:27 PHIL COLLINS - I WISH IT WOULD RAIN DOWN
1:10:43 OLIVER DRAGOJEVIĆ - A VITAR PUŠE
1:14:15 DAVID BOWIE - ABSOLUTE BEGINNERS
1:19:39 F+ - TRI DEČVE
1:22:40 MODERN TALKING - CHERI CHERI LADY
1:27:01 TOMAŽ DOMICELJ - IRENA LAHKO NOČ
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.